»Zdi se, kot bi nam Denis Škofič želel sporočiti, da nam že jezik sam sugerira, da besede, kot so bit in bitka ter telo in teloh, nimajo naključno enake osnove in tudi skupne simbolne zgodbe.«
»Družba ni zavetje, družba je nekaj nevarnega, nekaj, kar nam spodnese tla pod nogami. V zbirki je zavetje literatura, poezija.«
»Ni južni otok, ni. / Je beli kit, poln harpun / iz vseh obdobij, ki ga obletavajo / ptice na svoji vsakoletni poti na jug.«
»Ni južni otok, ni. / Je beli kit, poln harpun / iz vseh obdobij, ki ga obletavajo / ptice na svoji vsakoletni poti na jug.«
»Brez poezije bi bil človeški jezik samo sredstvo sporazumevanja. Kakor hitro prestopimo polje literarnega oziroma poetičnega, so te možnosti neskončne: odpre se vesolje, kjer nek izraz, ki ga vsakodnevno uporabljamo, lahko pomeni tisoč in eno stvar in s tem človeku širi domišljijo in empatijo, da se lahko lažje vživi v druge, da razume svet, da morda na nek način najde tudi svoj mir.«
»To je zbirka iskanja. Poskuša biti nadčasna.«
»Hotel sem ujeti univerzalnost, prvinskost, to, kar se ponavlja.«
»Vse moje pisanje izvira iz podobe.«
»V pesniško zbirko vstopiš kot v biblijsko povodenj.«
»Želeli smo, da se predstave nadaljujejo – vzporedno z zasedbo, ki nam omogoča, da spregovorimo in obesimo transparente. Predstave ne želimo ustaviti.«
»Na žalost ugotavljamo, da nam ni uspelo zbližati stališč.«
Kliknite povezavo za prikaz izjav v želenem obdobju